Naturopatija

Kaj je naturopatija?

Naturopatija je holistična (celovita, kompleksna) obravnava posameznika. Naturopatija je pot, naravna pot oziroma pot narave, po kateri naj bi človek hodil ter na svoji poti skozi življenje stremel k ravnovesju: telo – duh – duša.

Naturopatija je prastara veda. Le izraz »naturopatija« izhaja iz 18. stoletja. Sicer pa se naturopatski filozofski nauki opirajo na modrost zdravljenja, ki so jo razvile številne kulture, vključno z indijsko (ajurveda), kitajsko (taoizem), grško (Hipokratov korpus – lat. Corpus Hippocraticum), arabsko in evropsko egipčansko kulturo (monasticizem). V času teh davnih civilizacij so ljudje živeli v harmoniji z okoljem, bolezen so poskušali razumeti z opazovanjem narave in njene interakcije s človekovim življenjem. (Vir: Bela knjiga SNZ Naturopatski filozofski nauk, načela in teorije)

Vitalizem in holizem sta ključna naturopatska filozofska nauka, ki usmerjata vsak vidik naturopatije. Misel, da ima telo vgrajeno sposobnost zdravljenja, poznamo pod pojmom vitalizem. Na pojem holizem se navezuje spoznanje, da je potrebno za ohranitev zdravja obravnavati vse vidike človeka in da je zdravje odvisno od zdravega življenjskega sloga ter od zdravja okolja. (Vir: Bela knjiga SNZ Naturopatski filozofski nauk, načela in teorije).

Kratka zgodovina naturopatije

Evropske korenine naturopatije segajo v obdobje Hipokrata (460-370 p.n.š.) in avtorjev doktrine štirih elementov, teorije štirih telesnih sokov in humoralne medicine, zbranih v spisih, ki jih poznamo pod imenom »Corpus Hippocraticum«. Opisani so bili začetki vitalizma in holizma – dva ključna filozofska nauka naturopatije.

Za ohranjanje in razvoj naturopatije so veliko pripomogli še:

  • Galen iz Pergamona (cca 130-200 n.š., Grčija) – razvil je teorijo
    telesnih sokov, ki deli človekove značilnosti v štiri glavne skupine;
    danes poznane kot štiri temperamente (flegmatik, kolerik, sangvinik in
    melanholik)
  • Hildegarda iz Bingna (1098-1179, Nemčija) – v svojih
    spisih »Causae et Curae« je opisala vzroke za bolezen ter naravna
    zdravila zoper njih.
  • Paracelsus (1493-1541, Nemčija) – kot alkimist je razvil tradicionalne metode zdravljenja v spagiriki, katera se še danes uporablja kot naturopatska metoda
  • Sigmund Hahn (1664-1742, Nemčija) in njegova sinova
  • Christoph Wilhelm Hufeland (1762-1836, Nemčija)
  • Samuel Hahnemann (1755-1835, Nemčija) – zdravnik in ustanovitelj homeopatije
  • Sebastian Kneipp (1821-1897, Nemčija) – hidroterapevt
  • Wilhelm Heinrich Schuessler (1821-1898, Nemčija) – ustanovitelj sistema tkivnih soli
  • Benedict Lust (1872-1945, Nemčija) – pristaš zdravilske tehnike Kneippa. Lust je prenesel naturopatsko znanje v ZDA, kjer je priznan kot oče »Naturopatije«. Lust je v New Yorku ustanovil prvo šolo tradicionalne naturopatije na svetu »Ameriška šola naturopatije«, leta 1900. Leta 1902 so prvi diplomanti Ameriške šole svoja znanja razširili po vsem svetu.
  • Arnold Rikli (1823-1906, Švica) – naravni zdravilec in zagovornik zdravljenja s pomočjo sončnih žarkov in zraka. Začetnika zdraviliškega turizma v Sloveniji, saj je s svojimi zračnimi, sončnimi in vodnimi kopelmi Bled približal svetu.
  • Ignaz von Peczely (1826-1911, Madžarska) – iridolog in homeopat
  • In še mnogi drugi

Več o naturopatiji si lahko preberete v Beli knjigi naturopatije na spletni strani Združenja Naturopatov Slovenije, katerega članica sem tudi sama.