Paraziti v krvi - ANALIZA ŽIVE KAPLJE KRVI
Pri analizi kaplje krvi se vzameta 2 živi kaplji krvi iz prsta – prstanca. Potem skupaj opazujemo dinamiko krvnih elementov ter vsega, kar je trenutno v krvi.
Kaj je živa kri?
Laboratorijski izvid je pokazal, da je vaša kri odlična. Prešteli so eritrocite, levkocite ipd., a vi še vedno čutite, da ni vse tako, kot bi moralo biti.
S pregledom žive kaplje krvi ugotovimo, ali so za vaša bolezenska stanja morda krivi paraziti v krvi.
Dejstvo je, da imamo vsi zajedavce v telesu, saj z njimi živimo v simbiozi. Če je naš imunski sistem močan in deluje dobro, so paraziti pod nadzorom in nam ne povzročajo psihofizičnih tegob. Če pa je imunski sistem oslabljen in je hkrati v krvi preveč parazitov, nam ti delajo škodo.
Vsekakor je priporočljiv pregled, dokler ni prepozno. Če se v krvi najde povečano število parazitov, je čas, da imunskemu sistemu pomagamo. S pomočjo matere narave – s pomočjo zelišč.
Kaj delajo paraziti v naši krvi?
- Prehranjujejo se s hranili, ki jih naše telo nujno potrebuje.
- Presnavljajo hranila in izločajo strupene odpadke.
- V krvi umirajo po naravni poti in s tem postanejo toksini v njej.
- Povzročajo lažna bolezenska stanja, zaradi katerih se marsikdo po nepotrebnem oz. napačno zdravi.
Paraziti v našem telesu so zajedavci in se hranijo na naš račun. To pomeni, da pojedo vse vitamine in minerale, mi pa dobimo njihove izločke, ki nam zastrupljajo kri in slabšajo imunski sistem.
Paraziti v krvi so vzrok zelo širokega spektra obolenj, ki se kažejo tako na fizični kot psihični ravni našega bitja!
Bolezenska stanja, ki jih lahko povzrocajo paraziti v krvi
- Kronična utrujenost
- Nenehna lakota; še zlasti po sladkem/slanem
- Nervoznost, razdražljivost
- Hiperaktivnost
- Nespečnost
- Glavoboli
- Neurejena prebava
- Različne alergije
- Srbeča koža/izpuščaji, luskavica
- Neplodnost
- Anemija
- Nizek krvni tlak
Vse zgoraj našteto in še mnogo drugih bolezenskih stanj NI NORMALNO STANJE .
Gliste, podančice in drugi paraziti, ki v človeškem telesu nimajo kaj iskati – moja zgodba; zgodba mojega otroka.
Nekega dne so me klicali iz šole, da so se mojemu otroku po koži pojavile temno rdeče lise in da ga srbi. Da je najbrž kaj takega pojedel, na kar je alergičen, in naj ga pridem iskat. Nemogoče. Moj otrok dokazano nima alergij. Še ko je bil majhen, smo opravili alergijske teste – in vsi so bili negativni.
Seveda sem ga odpeljala k pediatrinji. Kot že velikokrat dotlej sem tudi takrat dobila stekelce s selotejpom. Zjutraj, ko se otrok zbudi, mu je treba s selotejpom dodobra prelepiti anus, selotejp zalepiti na stekelce in ga odnesti v laboratorij. Tokrat je bil test na parazite pozitiven. (Prej pa že nekajkrat negativen.) Človeška glista.
Priznati moram, da sem bila v šoku. Kakšne gliste?! Takrat mi je prvič v zavest prišla misel, da imamo ljudje parazite, s katerimi živimo v simbiozi – ampak resnični hudič v zdravju nastane, če se ti razpasejo čez vse mere. Spomnim se, da sem takrat zdravnico spraševala, ali moram sporočiti v šolo, da ima otrok gliste, tako kot to sporočimo za uši. Njen odgovor me je miselno popolnoma paraliziral. Rekla je, da ne, ker ima to vsak drugi otrok. Kako, prosim?! Vsak drugi otrok?! A tega se ne da spraviti iz telesa? Mislim, halo?!? Ne, čisto resno … Halo?!?
Zdravnica nam je dala neke tablete. Vsi v družini smo jih morali vzeti dvakrat v razmiku dveh tednov. Ok. Priznam, da se v to zdravilo nisem ravno poglabljala. Vendar mi vsa stvar ni dala miru. Če se karkoli pojavi na koži, predvsem rdečica in srbečica, je seveda v notranjosti cel kaos. To pomeni, da je v notranjosti telesa nekaj hudo narobe, zato telo ne zmore več vsega sprocesirati in zdaj toksine izloča prek kože.
Odločila sem se, da otroka peljem na eno izmed terapij, ki je meni nekoč pomagala. Dokler sva hodila na to terapijo, so neki rezultati bili. Ko pa je otrok s terapijo zaključil, je po treh mesecih vse skupaj le še eskaliralo. Kaj je eskaliralo?
Ta otrok je bil že od nekdaj bolj drobne, suhe postave (no, rodil se je kot »mišelinko« in do tretjega leta je imel veliko »babyšpeha«, ki pa je na neki točki izginil). Tisto, kar me je na njem motilo oziroma sem bila zaskrbljena in nismo našli vzroka, so bili črni podočnjaki (ne, spat je hodil dovolj zgodaj in spal po 9 do 10 ur), velikokrat srbečica zadnjika (hodili smo na teste za parazite – test vedno negativen), blato pa je odvajal na 4 do 6 dni, kar je bila pri njem velika težava. In moja največja skrb – absolutna zasvojenost z belim sladkorjem in jeza neznanega izvora, ki je mejila na agresijo.
Njegova agresija je eskalirala – ampak samo, kadar je bil v domačem okolju. In to JE problem.
Kako že pravijo? Ko je učenec pripravljen, pride učitelj. Oba moja otroka me učita na moji poti terapevta. Filozofija je taka: kar pomaga moji družini, bo pomagalo tudi drugim.
To, kar je rešilo mojega otroka, posledično pa tudi mene, je to, kar delam. Zadeva je zelo preprosta. In ko je neka zadeva preprosta – učinkuje v globino. Temu se reče pregled žive krvi (www.nateri.si – paraziti v krvi).
Tableti in terapija, na katero je otrok hodil, niso pomagali, ker je oboje usmerjeno v prebavni trakt. Vendar paraziti pridejo tudi v kri. Ne verjamete? Vtipkajte v spletni iskalnik »gliste v srcu« in kliknite na »slike«. Kako mislite, da glista pride do srca? Nič drugače kot prek krvi. In dokler je moj otrok imel gliste v krvi – in imel jih je ogromno, to mi lahko verjamete –, je bil, kakršen je bil. Dobil jih je v prvi vrsti prek mene in kasneje si jih je nabasal še sam.
Vzamem kapljico krvi, dam pod mikroskop in potem vam na ekranu točno pokažem, kaj vse je v krvi. In v tem je čar. Skupaj gledamo vašo kri in pri tem vam razlagam, kaj gledamo. (Rezervacija termina na: https://www.nateri.si/rezervirajte-termin/ – Svetovanje – paraziti v živi kaplji krvi – prvi obisk)
Ko sem prvič gledala kri svojega otroka, sem ponovno »obolevala«. Brez trohice premišljevanja sem ga dala na terapijo. Terapija pa so zelišča. Koncentrat zelišč, ki so kapsulirana, vendar se jih lahko jemlje tudi brez kapsul – vsebino se strese v vodo in popije. Zelišča se lahko daje otrokom od treh mesecev dalje. Antiparazitni program so sestavili ruski zdravniki in je del uradno priznane ruske medicine. In najboljša novica? Antiparazitni program deluje.
Ko je človek na terapiji z zelišči, sta pri hrani dve prepovedi: vse, kar je iz belega sladkorja, in vse, kar je iz kvasa, se v času terapije ne je oziroma se tega izogiba v največji možni meri.
Ko se je moj otrok odločil, da bo sledil protokolu, no, tukaj ga moram pohvaliti. Navodil se je držal kot pijanec plota. Resnično ni jedel absolutno nič sladkega, tudi v šoli se je tega izogibal – prav ponosna sem bila nanj. Ampak ne moreš stvari samo vzeti, treba je najti nadomestek. Dovolila sem mu, da lahko poje suhega, nič dodatno sladkanega sadja v neomejenih količinah.
Ko je imel napade pomanjkanja sladkorja, se je otrok fizično tresel in se basal s suhim sadjem. In takrat sem videla, kakšno zasvojenost povzroča vse iz belega sladkorja. To je slabše kot heroin. Otrok se je fizično tresel od potrebe po sladkorju! To je trajalo približno tri tedne. Potem se je zadeva začenjala umirjati. Pravzaprav je s terapijo dosegel stanje, ko ni več čutil potrebe po sladkem in je z lahkoto gladko zavrnil vse. Ko sem to prvič doživela, sem ostala odprtih ust.
Vendar če je nekdo tako zasvinjan s paraziti, kot je bil moj otrok, 35 dni terapije z zelišči ni dovolj (terapija za otroke do 35 kg traja 35 dni, za vse ostale 60 dni). Kri je bila sicer bistveno boljša, v njej je bilo občutno manj človeških glist, ni pa še bilo dobro. Zato je ponovil vajo. V nadaljevanju sem ugotovila, da so mu izginili podočnjaki, da je začenjal pridobivati mišice (otrok veliko športa), in sam mi je povedal, da hodi na veliko potrebo čisto vsak dan, a na stranišču ne sedi več po 20 minut, ampak to naredi, kot je treba. In njemu je bilo to najbolj »zakon«. Sama pa sem začenjala ugotavljati, da sta izginila norenje in agresija. Pravzaprav sem dobila čisto drugega, fletnega in prijaznega otroka.
Potem me je zadelo kot strela z jasnega. Vse tisto, kar je bil moj otrok prej – sploh ni bil on. To so bili paraziti, njegovi podnajemniki, ki so mu iz krvi pojedli vse in zaradi katerih je norel, a se sam tega norenja in agresije sploh ni zavedal. Kako le, saj je še otrok! Predstavljajte si, da vas srbi zadnjik, bi lahko sedeli pri miru? Nikakor ne. Otroci pa tudi norijo, ko jih od znotraj srbi in nekaj žre – seveda norijo in ne vedo, zakaj. In jaz sem mislila, da imam otroka z vedenjskimi motnjami! Paraziti. Paraziti v krvi!!! In iz krvi ne gredo drugače kot z zelišči; ta jih ubijajo in hkrati krepijo imunski sistem. Ta informacija je pomembna.
Z delom in lastnimi izkušnjami ugotavljam, da lahko paraziti v organizmu in v krvi precej nagajajo, tako na fizični kot na psihični ravni. Nekaj se dogaja, pa ne vemo, kaj. Imamo čudne simptome, ki to sploh niso. Otroci so nemirni in norijo, a ne vedo, zakaj.
Epilog:
Rdeči madeži po koži in srbenje, zaradi katerih so me klicali iz šole – to so bili paraziti v krvi, ki so imeli prekomerni žur, in za fizično telo je bila to kaplja čez rob.
Podočnjaki, srbeč zadnjik, hiranje, neustavljiva želja po sladkorju, agresija – vse to so bili paraziti, ki imajo svoje zahteve in posledice. V prekomernih količinah v človeškem telesu nimajo kaj iskati, saj povzročajo težave.
Ko moj otrok ugotovi, da blata ne odvaja več vsak dan, in ko vidim podočnjake in zaznam njegovo neobičajno agresivno vedenje, ki sploh ni njegovo – gre na terapijo z zelišči. Dejstvo je, da so nekateri ljudje bolj nagnjeni k temu in parazite je težje spraviti iz organizma in krvi kot pri drugih. Nekateri potrebujejo eno čiščenje in zadeva je urejena. Drugi potrebujejo dve ali tri čiščenja. Moj otrok pač po potrebi. Ne gre drugače. Ugotovila pa sem, da zelišča pri njem učinkujejo vsakič hitreje.
(Rezervacija termina na: https://www.nateri.si/rezervirajte-termin/ – Svetovanje – paraziti v živi kaplji krvi – prvi obisk)
V kolikor ne najdete vam želenega termina, lahko pokličete na 040 365 285; če se ne oglasim, vedno pokličem nazaj.